To, da se nisem rodila v glasbeno družino, je gotovo vsaj malo vplivalo na to, da se danes z glasbo ukvarjam zgolj ljubiteljsko. Imam pa glasbe v sebi vsaj toliko, da me je ljubezen do nje povezala z njeno lepoto preko druge, na videz nepovezane stroke, in sicer likovnega jezika, ki je osnova tudi mojega poklica in dela. Tudi lepota zvoka je lepota oblike.

Kaj so fraktali, če izvzamemo matematično definicijo? Preprosto povedano gre za ponavljanje oblik, ki nastajajo kot po vnaprej določenem sistemu in se sorazmerno večajo oz. manjšajo; vsak najmanjši del povzema obliko njegovega 'oblikovnega starša'. Kako hecen izraz! Kot da se to ne dogaja tudi nam, ljudem, v najbolj prvinski obliki! :-)

Ustvarjalnost ne zajema le umetniškega ustvarjanja, s čimer ustvarjalnost največkrat povezujemo (npr. risanje, oblikovanje, glasba, fotografija, ples), ampak zaobjema mnogo širši pogled na ta pojem. Ustvarjalnost pomeni KREACIJO v najširšem pomenu. Naša življenja, naše izkušnje, naša srečanja si ustvarjamo sami. Prav tako ustvarjamo svoje misli in zamisli, svoja čustva, svoje odnose. Ustvarjamo vsak posamezen trenutek svojega življenja. Zato smo vsi USTVARJALCI, KREATORJI.

V oktobru 2018, na kanadski zahvalni dan, sem imela veliko čast biti med srečneži, ki smo bili deležni čudovitega obreda dimljenja, ki ga je izvedla kanadska domorodka Jolene in to kar sredi Slovenj Gradca!

Pesem Simona Jenka 'Namen mojih pesmij' je v meni prebudila posebne občutke, povezane z mojim delom grafične oblikovalke. Na moje delo me je spomnil verz, ki omenja v rdeče usnje vezano knjigo, obogateno z zlatim tiskom. Ob vsakem oblikovalskem delu, ki se ga loti grafični oblikovalec, je že na začetku misel na konec - pa ne tako, da bi žaloval za tem, ker bo prijetno delo mimo, ampak tako, da se z mislijo že sprehodiš do končnega izdelka

Nagovoril me je momentum navidez upočasnjenega zimskega gibanja narave. Ohranja se, ker ga žene življenje. Podobno gonilo slutim v oblikah, ki jih ustvarja narava. Narava nikoli ne odneha; venomer išče poti za življenje.

Moč in lepota oblik. Povabim te, da za hip zapreš oči. Predstavljaj si, da vse okoli tebe izgine. Si samo ti in neskončen bel prostor, do koder seže oko. Stojiš na mestu. Kako se počutiš ob vsej belini? Čutiš strah izgubljenosti ali popolno svobodo?

O Nostalgiji, monografiji koroškega slikarja Benjamina Kumpreja.

Z našimi telesi velikokrat ravnamo, se mi zdi, kot da jih nimamo, kot da niso naša. Večino časa svojega telesa ne slišimo, ne občutimo, pa je vendarle to najbolj precizno in uporabno orodje, kar jih je. Telo v vodi preko kože zazna še tako majhen kontrast in nam to sporoča, mi pa preko svojih občutkov znamo gaziti kot kakšni traktorji. Skozi svoje delo se še posebno osredotočam na en izredno pomemben del našega telesa; naš najkompleksnejši čut − to je vid, so oči.

V lanskem letu sem na enem izmed arhitekturnih simpozijev spremljala debato arhitektov o novih hišah, o tem, kaj je dobra hiša. Dve definiciji sta se me še posebej dotaknili; ena je hišo primerjala s kruhom − da naj bo dobra, domača, topla in dišeča (tako po vsebini kot obliki), druga pa je bila preprosto povedana takole: hiša morda spodbujati novodobnega človeka, da bo čim večkrat stopil izven nje, zato naj ima dobra hiša zares veliko, čim večjo pokrito teraso.

Nekaj je bilo tokrat v Piranu drugačnega. Kamni, ki so sestavljali ta prelepi labirint, so se mi prvič zazdeli izredno mogočni. Stoletja so že tam, ne briga jih prav nič, nobena naglica, ki se vrši nad njimi, a pričujejo o vsem. Čeznje koraka na tisoče in tisoče sandal in čevljev in v njih noge in nožice in na njih ljudje; ženske in moški, otroci in starci, turisti in domačini, kužki in muce. In jaz. In moje misli. In moje sanje. Upočasnjen korak, ki samo gre za sledjo impresije.

Prva Poslovna odličnost s predavateljicami Sonjo Klopčič, Barbaro Pinter Zupančič, Barbaro Mirkac, Tajo Alboleno, Lidijo Smolar ter predavateljem Rokom Razdevškom se je zgodila dan pred dnevom žena 2018 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Dogodek je pripravila in odlično izpeljala Martina Razdevšek.

O srečanju z Brianom Tracy-jem. 'Pa ta njegova ljubeča drža ni bil samo moj občutek; zares je tak. S predavanja imam še zdaj zapiske, nikoli pa ne bom pozabila njegovega zadnjega stavka, s katerim se je od nas v dvorani poslovil: "Če si drugega danes ne boste zapomnili, si vzemite k srcu tale nasvet: vsakega človeka, ki ga boste v življenju srečali, obravnavajte tako, kot da je za vas najdragocenejši človek na svetu, pa boste v življenju srečni in uspešni." In iz dobesedno prve roke vam lahko potrdim, da Brian Tracy živi to, kar govori. In da je velik Človek.'

Namen urejene vizualne podobe je konstantno in konsistentno pojavljanje v zavesti ljudi in želimo si, da nas oz. naše podjetje ljudje dojemajo po naših vrednotah, ki smo jih opisali v poslanstvu podjetja.

Gotovo ste se že kdaj znašli pred dilemo, kako denimo pobarvati stene v vašem stanovanju, ali kako kombinirati svojo dnevno opravo, da bo kombinacija čim bolj všečna in bo hkrati izražala vas.